Letos je res prav odlična sadna letina in tudi velika stara češnja hrustavka na babičinem vrtu je obilno obrodila. Zato so v letošnjem juniju pri nas doma češnjeve dobrote pogosto na mizi, češnje pa nas bodo v drugih oblikah, tako v zamrzovalniku kot namočene v alkoholu za likerček in konzervirane v marmeladi razveseljevale čez celo leto.
Za ozimnico sem pripravila pravo češnjevo marmeladno specialiteto, saj sem marmelado aromatizirala z vaniljo in domačim češnjevim likerjem. Če slednjega nimate, lahko poskusite tudi z malo ruma ali morda s pomarančnim likerjem Cointreau. Čeprav je priprava malce zamudna, saj izkoščičenje vzame kar precej časa, je vsekakor vredna vsakega truda, saj ima marmelada res lep nežen okus po češnjah, ki ga vanilja in češnjev liker izdatno dopolnita ter dvigneta na višjo raven aromatičnosti. Zato ta domača češnjeva marmelada ni zelo primerna samo za običajen zajtrk, ko jo enostavno namažemo na kruh, temveč jo lahko uporabimo tudi pri raznih sladicah, pecivih, tortah, …
Doma pripravljene marmelade so nekaj najboljšega, saj točno vemo kaj vsebujejo, njihov okus pa se sploh ne da primerjati s kupljenimi. Moje marmelade so običajno pripravljene brez želirnih sredstev in so zato bolj naravne ter seveda tudi nekoliko bolj tekoče, vendar pa spet ne toliko, da bi kar stekle s kruha. Običajno jih pripravim s sadnim sladkorjem oziroma fruktozo, ki je bistveno slajša od navadnega belega kristalnega sladkorja. Prednost fruktoze je predvsem njena presnova v telesu, saj namreč po zaužitju ne zviša ravni krvnega sladkorja, kot se zgodi pri običajnem sladkorju. V presnovi deluje alkalno, zato je fruktoza, izmed vseh sladkorjev, za uživanje najprimernejši sladkor in ni primerna le za diabetike. Je pa fruktoza po obliki zelo podobna navadnemu belemu sladkorju, je brez okusa in barve, zato okus sladic ostane nespremenjen. Zelo primerna je predvsem za pripravo marmelad, kompotov ali sokov. Več info o fruktozi lahko najdete npr. na Wikipediji.
