Scaccia je siciljanska »street food« specialiteta izredno rustikalnega videza, ki po zanimivih slojih testa spominja na lazanjo, lahko pa bi jo tudi primerjali z babko in jo poimenovali tudi pizza babka. Sestavljena je iz preprostih sestavin, kar je značilno za italijansko »kuhinjo revnih« (cucina povera). Pripravljena je iz kvašenega, pici podobnega testa, ki ga na tanko razvaljamo, premažemo z domačo paradižnikovo omako, posujemo z značilnim sirom »caciocavallo« ali pikantnim sirom »provolone« (sama sem sicer uporabila nadvse okusni trdi slani sir »pecorino romano« iz ovčjega mleka, ker se ga pri nas namreč lažje dobi). Tudi priprava je povsem enostavna, čeprav se zlaganje plasti testa na prvi pogled mogoče zdi malce zapleteno, je dejansko zelo enostavno in hitro. Pečena scaccia po svojem nežnem okusu spominja na pico margerito, njeno testo je znotraj lepo mehko in sočno, zunaj pa obdano z nežno hrustljavo skorjico. Zaradi svojega prijetnega okusa in mehke strukture navduši tako stare in mlade ter je zato zelo primerna jed za razna druženja, piknike ali pa preprosto za enostavno kosilo ali večerjo s kozarčkom belega vina ali celo piva. Našo družino je čisto prevzela in otrokoma je tako zelo všeč, da jo moram pripraviti vsaj enkrat na teden. Testo ostane sveže dva do tri dni, sicer pa je scaccia tudi zelo primerna za zamrzovanje in kadar jo potrebujemo, jo pač preprosto odmrznemo na sobni temperaturi, malce poškropimo z vodo ter zavito v foliji pogrejemo v pečici in tako na enostaven in hiter način dobimo praktično čisto svežo južnoitalijansko specialiteto.
Recept je povzet po tradicionalnem italijanskem receptu.
