Marelično marmelado pripravljam že vrsto let. Običajno jo kuham iz starih sort marelic, saj so le-te bolj mesnate in vsebujejo manj vode. Marelice namreč že v osnovi vsebujejo manj pektina, zato jih pri kuhi lahko kombiniramo z jabolki, ki vsebujejo več pektina in tako marmelado na naraven način zgostimo. Vendar sama raje poiščem domače marelice starih sort z Goriških brd, ki po izgledu mogoče niso ravno najbolj sijoče in rdečeoranžne, a so pa zato izredno okusne in mesnate. Zato se z možem vsako leto po Prazniku češenj odpeljeva v Brda, kjer poleg dobre hrane in vina rada uživava tudi v raziskovanju čudovite briške narave. Letos sva se med drugim s kolesom podala na vrh Sabotina. Pot ni prezahtevna in je res prekrasna, saj jo spremljajo čudoviti panoramski razgledi na Brda, sem in tja pa se zapelješ celo mimo kakšnega nasada zorečih marelic. Ni lepšega kot po uspešno opravljenem kolesarjenju kupiti nekaj kilogramov teh mesnatih briških marelic in jih pripeljati v Ljubljano, kjer nas kasneje čez celo leto razveseljujejo v obliki domače marmelade in obujajo čudovite spomine.
Najbolj aromatično marelično marmelado pripravimo tako, da izkoščičene marelice posujemo s sladkorjem in jih v zaprti posodi pustimo na hladnem približno 24 ur, nato pa skuhamo marmelado. Sama marelice s paličnim mešalnikom zmešam v gladko kašo, da v marmeladi ne ostanejo koščki sadja, saj tako pripravljeno marmelado kasneje lažje uporabljamo za različne sladice kot so krofi, premazi, palačinke, itd..
Doma pripravljene marmelade so nekaj najboljšega, saj točno vemo kaj vsebujejo, njihov okus pa se sploh ne da primerjati s kupljenimi. Moje marmelade so običajno pripravljene brez želirnih sredstev in so zato bolj naravne ter seveda tudi nekoliko bolj tekoče, vendar pa spet ne toliko, da bi kar stekle s kruha. Običajno jih pripravim s sadnim sladkorjem oziroma fruktozo, ki je bistveno slajša od navadnega belega kristalnega sladkorja. Prednost fruktoze je predvsem njena presnova v telesu, saj namreč po zaužitju ne zviša ravni krvnega sladkorja, kot se zgodi pri običajnem sladkorju. V presnovi deluje alkalno, zato je fruktoza, izmed vseh sladkorjev, za uživanje najprimernejši sladkor in ni primerna le za diabetike. Je pa fruktoza po obliki zelo podobna navadnemu belemu sladkorju, je brez okusa in barve, zato okus sladic ostane nespremenjen. Zelo primerna je predvsem za pripravo marmelad, kompotov ali sokov. Več info o fruktozi lahko najdete npr. na Wikipediji.
